V Sloveniji so se šakali v večjem številu začeli pojavljati šele v zadnjem desetletju, zaradi česar nam  primanjkuje znanja o tej vrsti, njeni vlogi v ekosistemu, vplivu na druge vrste, populacijski dinamiki, prostorskem vedenju, razmnoževalni sposobnosti in razširjenosti zanj optimalnega okolja.

Med leti 2016 in 2018 je v Sloveniji potekal ciljni raziskovalni projekt (CRP) z naslovom "Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji", ki sta ga financirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Projekt je potekal v tesnem sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije, območnimi lovskimi zvezami in lovskimi družinami ter številnimi lovci. Poleg pridobivanja osnovnih podatkov o biologiji in populacijskih značilnostih vrste sta bila dva izmed glavnih ciljev projekta vzpostavitev sistematičnega spremljanja (monitoringa) šakalov v Sloveniji ter priprava predlogov ukrepov za upravljanje z vrsto v prihodnje. Kot nadgradnjo teh ciljev so se člani projektne skupine ob zaključku projekta odločili, da bodo začeli spremljati tudi prostorsko vedenje vrste, med drugim tudi zaradi velikega zanimanja in pripravljenosti lovcev za sodelovanje.

Eden izmed šakalov je bil ujet in opremljen z GPS ovratnico 19. novembra 2018 v lovišču LD Trstelj na Krasu ob italijanski meji južno od Nove Gorice (Odlov šakala v LD Trstelj). Po ocenah je bil ujet leto in pol star samec, ki so ga lovci poimenovali Trstelj. Šakal je bil član tropa in se je še tri mesece po odlovu zadrževal na območju starševskega teritorija, velikega približno 500 ha. Nato pa je 21. februarja 2019 nenadoma zapustil to območje in krenil proti jugovzhodu. Vsak dan je prepotoval pot, dolgo od 15 do 30 km, ki je potekala skozi izrazito gozdno krajino Notranjske (Snežnika) v Sloveniji in Gorskega kotarja na Hrvaškem. Nobenih težav ni imel pri prehodu preko ograjenih avtocest Ljubljana – Koper (med Razdrtim in Senožečami) in Zagreb – Reka (pri Delnicah), od koder je nadaljeval pot preko Velike Kapele prosti Severnemu Velebitu. Do 7. marca je prišel v zaledje Senja; v 14-ih dneh od začetka gibanja izven teritorija (t. i. disperzije) je celotna dolžina poti, če bi jo izmerili kot ravne črte med zaporednimi pari zabeleženih lokacij, znašala kar 215 km. Dejanska pot, ki jo je prepotoval šakal, pa je seveda še veliko večja.

Slika 1: Gibanje šakala Trstelja med 21. februarjem in 7. marcem 2019. Šakal je vstopil na Hrvaško 1. marca na širšem območju Čabarske police,
zadnja posneta lokacija (7. marca) je s prelaza Vratnik nad Senjem.

Šakali so znani kot vrsta, pri kateri se lahko mlade živali selijo na dolge razdalje. Vendar je bila do sedaj večina podatkov o premikih na daljše razdalje zaznana na podlagi posrednih zaznavanj pojavljanja posameznih osebkov daleč izven poznane predhodne razširjenosti populacije, za te živali pa ni bilo znano od kod in kako so prišli na nova območja. V nasprotju s tem so bili prvi podatki o odseljevanju točno določenih osebkov izven območja poleganja v svetovni literaturi prvič zabeleženi lansko leto, ko so Lanszki in sodelavci na podoben način spremljali mlado šakaljo samico na Madžarskem. Tako imajo sedaj raziskovalci prvič v zgodovini in kjerkoli na svetu priložnost slediti temu pojavu tudi pri samcu in to z zelo natančnimi podatki o njegovem gibanju in aktivnosti. Zato upamo, da bo šakal živel dovolj dolgo, da bo, zelo verjetno nekje v Dalmaciji, oblikoval svoj lastni teritorij in bo morda celo našel samico iz druge, tj. dalmatinske populacije. Glede na do sedaj zaznan genotip namreč skoraj vsi šakali v Sloveniji izvirajo iz veliko večje panonske populacije, z osrednjim območjem v celinski Hrvaški na Madžarskem, v Romuniji, Srbiji in Bolgariji.

O najzanimivejših ugotovitvah glede gibanja šakala Trstelja boste lahko še naprej brali na spletni strani Lovske zveze Slovenije (http://www.lovska-zveza.si/) in na uradni spletni strani projekta (http://sakal.gozdis.si/), nekoliko več informacij pa bo objavljenih tudi v majski številki glasila Lovec.

Slika 2-5: Pri odlovu šakala in opremljanju z ovratnico so bili raziskovalcem v veliko pomoč lovci iz lovišča Trstelj.

Projektna skupina:

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani; Visoka šola za varstvo okolja, Velenje; Gozdarski inštitut Slovenije.