Prisotnost šakala so v Sloveniji prvič zabeležili pred dobrimi 60-imi leti.  Najstarejši zanesljivi podatki o šakalu na območju Slovenije so iz zime 1952/1953, ko so odstrelili tri živali, in sicer dve na Zaplani pri Vrhniki in eno v Smastu pri Kobaridu. Od takrat so sledila posamezna opažanja, zlasti od 80. let naprej, sistematičnih spremljanj pa ni bilo.

V zadnjih letih večinoma na prostovoljski podlagi (npr. društvo Dinaricum) opravljajo sistematične popise teritorialnih družin/živali s t.i. »akustično metodo«  v različnih območjih v Sloveniji. Teritorialne skupine oziroma živali se je tako do sedaj zaznalo na Ljubljanskem barju, na območju Bele krajine, Cerkniškega jezera, zgornjega Posočja, v Središču ob Dravi, na Dravskem polju, na Kozinskem, Sežanskem in Goriškem Krasu, na Planinskem polju in v Prekmurju.

Od leta 2008 sta se število in prostorska razširjenost opažanj šakalov zelo povečala. Tako so znana opažanja ali primeri povoženih/poginulih živali tudi iz Zgornjesavinjske doline, Celjske kotline, Idrijskega, povožena je bila šakalka pri Muti v Dravski dolini. V zadnjem letu pa poročajo o opažanju šakalov tudi na Gorenjskem (Ratitovec, Preddvor, Mežaklja).

Predvidevamo, da se šakali k nam razširjajo po dveh selitvenih (kolonizacijskih) poteh: ena je širjenje ob velikih vodnih tokovih vzdolž Drave in Save iz hrvaške Posavine in Podravine, druga pa je ob jadranski obali iz Dalmacije oziroma iz Furlanije-Julijske krajine.

Najnovejše podatke o prisotnosti šakala v Sloveniji, zbiramo v sklopu monitoringa šakala.

Pojavljanje šakala (Canis aureus) na območju Slovenije z natančnostjo kilometrske celice.

Zadnji podatki o pojavljanju v kvadrantu:

• modro – 1952/53
• rumeno – 1980-2000
• oranžno – 2001-2010
• rdeče – 2011-2015

Primernost prostora za šakala po LD